Kratka pravila za igranje taroka 

SPLOŠNO

Karte za igranje taroka se razlikujejo od drugih kart. Komplet 54 kart vsebuje 32 barvnik: za srce, karo, pik in križ po 8 kart, poleg teh pa še 22 tarokov, opremljenih z rimskimi številkami od 1 do 21, zadnji imenovan, »škis«, je brez številke. To je najvišji tarok in ima vloge nekakšnega jokerja.

Karte za igranje taroka se razlikujejo od drugih kart. Komplet 54 kart vsebuje 32 barvnik: za srce, karo, pik in križ po 8 kart, poleg teh pa še 22 tarokov, opremljenih z rimskimi številkami od 1 do 21, zadnji imenovan, »škis«, je brez številke. To je najvišji tarok in ima vloge nekakšnega jokerja.

Rdeče barvne karte (karo in srce) imajo po 8 kart, ki si sledijo po vrednosti: kralj, dama, konj (imenovan tudi kaval), fant, as, dvojka, trojka in štirica. Zadnjim štirim kartam rečejo v kartaškem žargonu »platelci«. Tudi črne barvne karte(križ in pik) imajo po osem kart, ki si sledijo po vrednosti: kralj, dama, konj (kaval), fant, temu sledijo še desetka, devetka, osmica in sedmica, štiri prazne karte ali platelci. Vsaka karta v snopiču ima tudi svojo vrednost:

Druge barvne karte in taroki so praviloma brez vrednost, izjema so le trije posebni taroki: škis, tarok s številko XXI (imenovan tudi mond) in tarok s številko I, imenovan pagat. Ti trije taroki (skupaj nastopajo pod imenom «trula«) so vredni po pet pik. Posebnost je mond, ki ga mora njegov imetnik med igro obvezno pripeljati domov. Če mu ga kdo od soigralcev odvzame s škisom, mu takoj, še preden se igra konča, pišejo 21 točk minusa. Temu rečejo »mondfang«, ujeti mond.

Taroki so močnejši od barvnih kart, vendar velja pri tej igri pravilo, da je na izigrano barvo treba odgovoriti z isto barvo, s tarokom pa šele takrat, ko barve ni več v roki. Taroki pobirajo drug drugega, višji pobira nižjega. Na taroka je obvezno treba odgovoriti s tarokom. Če kdo taroka nima, lahko odgovori s katerokoli karto po svoji izbiri. Enako velja za barve: na izigrano barvo je obvezno odgovoriti z barvo, šele če te ni, lahko igralec vrže taroka. Če tudi tega nima, sme vreči na mizo, kar sam želi. V primerjavi z drugimi igrami s kartami je navada, da se tarok deli in igra od desne na levo, torej v obrnjeni smeri urinega kazalca.

ŠTETJE

Naslednja posebnost taroka je v štetju: seštevajo se pike vseh kart, ki jih je igralec priigral. Zmago prinaša seštevek priigranih kart, ki je višji od 35 pik. Če seštejemo vrednosti vseh kart, torej pagat, mond in škis po 5 pik, enako štirje kralje po pet pik, štiri dame po tri pike, štirje konji po tri pike in še štirje fantje po dve piki, dobimo skupaj 71 pik.

Za končni seštevek se pike seštevajo na poseben način: s kupa priigranih kart se jemljejo po tri karte hkrati. Vrednost vseh treh kart se sešteje, pri tem štejejo platelci in taroki (razen trule) le po eno piko. Sešteti vrednosti treh močnih kart (vse zgoraj naštete) je treba odvzeti dve piki. Kadar sta med tremi kartami le dve močni, se odvzame le ena pika. Če med tremi kartami ni nobene močne, šteje cela trojica platelcev samo eno piko. Na koncu lahko ostaneta po dve karti ali le ena. Dvema močnima se odvzame ena pika od njune seštete vrednosti, eni sami pa ni treba ničesar odvzemati. Platelca štejeta piko, če ostaneta dva; če je edina, zadnja karta platelc, pa ne šteje ničesar. Vse vrednosti treh trojic vsaki igralec sešteva sproti.

Tarok lahko igrata dve osebi, vendar ta igra pri nas ni preveč znana: najpogosteje jo igrajo trije ali štirje igralci.

TAROK ZA DVA

Karte deli tisti, ki s kupa potegne višjo. Premešane karte deli najprej soigralcu nato sebi, in sicer trikrat po pet kart vsakemu. Na koncu položi pred vsakega še po tri kupčke, v vsakem po štiri zaprte karte (obrnjene s hrbtno stranjo navzgor).

Nasprotnik si ogleda karte v svoji roki in napove igro, če misli, da bo lahko priigral najmanj 36 pik. Reče: »Igram« in s tem se igra lahko začne. Če nima dovolj dobrih kart v roki, reče:«naprej«. Zdaj lahko licitacijo prevzame delitelj in reče: «Igram«. V primeru, da prvi napove igro in zmaga (zbere najmanj 36 pik), se mu seštevek, nabran z vzetki, šteje dvojno. Če izgubi, se mu točke v minus štejejo trojno. Če prvi igralec igre ne odpre, jo lahko prevzame drugi in napove: «Igram«. Tudi njegov seštevek se šteje na enak način. V primeru, da nobeden od obeh igralcev noče napovedati igre, jo sicer odigrata, toda seštevek se zmagovalcu piše brez podvojitve, enako velja za izgubo.

Po napovedi igre morata oba igralca obrniti zgornje karte na svojih treh zaprtih kupčkih. Taroke in kralje pobereta v roko, karto pod tako pobranim tarokom ali kraljem pa takoj spet odpreta. Odprte karte na vrhu kupčkov so del igralčevih kart v roki, njegovega lista, kot pravimo. Te karte so vidne tudi nasprotniku, v nasprotju s tistim delom lista, ki ga druži igralec v roki. Če igralec izigra katero od vrhnjih odprtih kart s svojih kupčkov, mora takoj obrniti oz. odpreti novo.

Praviloma se karte z vrha kupčka ne sme izigrati, lahko pa se jo priloži k tisti, ki jo je izigral nasprotnik. To pravila ne velja, ko igralec nima več nobene karte več v roki. Šele takrat sme tudi izigrati vrhnjo karto s katerega od njegovih kupčkov.

TAROK ZA TRI

Delitelj najprej oddeli talon, šest kart, ki jih zaprte položi predse na mizo. Nato razdeli (od desne na levo) vsakemu po osem kart in krog ponovi. Vsak od igralce tako prejme po 16 kart. Talon ostane nedotaknjen na mizi do konca licitacije.

Licitirati obvezno začne deliteljev desni sosed. Če ima slabe karte, reče: »Dalje« ali »Pas« in s tem prepusti igro naslednjemu, na nadaljnji licitaciji se s tem odreče. Pri zahtevnejših igralcih je navada, da prvi obvezno odpira igro s tem, da napove »Tri« . S tem se obvezuje, da bo igral najnižjo od iger pri taroku, ki mu bo na koncu, če bo igro dobil, prinesla 10 pik, ki jih doda k pikam, višjim od 35, ali pa se bo odločil za klopeckega (glej Igre brez talona).

Poleg trojke pozna slovenska razdelitev iger pri taroku še dvojko in enko, po 20 oz. 30 pik za nagrado k dobljeni igri. Pri izgubljeni igri se nagrada spremeni v kazen, s tem da se mu štejejo manjkajoče pike do 35, k tem pa še 10 pik za trojko, 20 za dvojko oz. 30 za enko itd., vse seveda v minus.

Ko prvi igralec napove trojko, mu lahko naslednji poskuša igro prevzeti, tako da napove dvojko. S tem je povišal vrednost igre. Tudi tretji igralec lahko prevzame igro, seveda z višjo napovedjo. Toda prednost pri igri ima še vedno tisti, ki je prvi licitiral: ta lahko k zadnji napovedi soigralca reče: »To imam sam«. če nima dobrih kart ali si ne upa licitirati dalje, reče »Pas« ali »Dobro«. (Glej razpredelnico iger oz. licitacijo in napovedi, ki so enake pri igri za tri in štiri.)

Talon je prepovedano gledati (mešati se sploh ne sme), dokler licitacija ni končana.

Po končani licitaciji delitelj odpre talon, igralec si iz njega izbere bodisi tri, dve ali eno karto (glede na licitacijo), jih vtakne v list, iz njega pa izloči enako število kart, ki jih zaprte položi predse. Po končani igri štejejo te karte pri njegovim pridobljenim vzetkom. Tarokov in kraljev ne sme odlagati. Če mora kljub temu odložiti taroka, o tem obvesti soigralce in taroka odprtega odloži k sebi na mizo.

Po odpiranju talona in odlaganju kart bo igralec opravil še napovedi (glej pod Napovedi) in izigral prvo karto. Pravila igre v troje so enaka kot pri igri za dva in štiri: na barvo se odgovarja z barvo, na taroka s tarokom. Igralec, ki je izlicitiral igro, igra sam, druga dva sta njegova nasprotnika, vzetke zbirata skupaj in jih tudi skupaj seštejeta.

TAROK ZA ŠTIRI

Prvi delitelj je tisti, ki potegne iz kupa kart višjo, pri naslednjih igrah se delitelji vrstijo drug za drugim, od desne na levo. Delitelj najprej oddeli vsakemu po šest kart, nato oddeli šest kart za talon, ki jih zaprte položi predse. Zdaj ponovi krog in še enkrat oddeli vsakemu po šest kart. Licitacijo začne deliteljev desni sosed. Tudi tu lahko reče »Dalje«, pri trši igri pa »Obvezna tri«, kar pa ne pomeni, da namerava to igro tudi igrati. Če se preostali trije odrečejo licitaciji in prepustijo igro prvemu licitatorju, se ta lahko sam odloči, kaj bo igral (glej razpredelnico iger), vendar mora napovedati samo igre, ki so višje od zadnje izlicitirane.

Še preden mu delitelj odpre talon, pa mora licitator napovedati, s kom bo igral. Imenuje eno od štirih barv (srce, karo, križ ali pik). S tem si je izbral soigralca, tistega namreč, ki ima v svojem listu kralja imenovane barve. Soigralcu se ni treba takoj izdati, da je lastnik klicanega kralja. Nasprotnika ga lahko razpoznata šele med igro. Vsekakor pa bo tak skriti soigralec v igri takoj podprl svojega partnerja. Slovenci pravijo v kartaškem žargonu, da mu »šmira«.

Po končani licitaciji in klicanju kralja bo delitelj odprl talon, licitator bo odbral tri, dve ali eno karto in ustrezno število svojih odložil na mizo. Ostanek talona zadrži delitelj pred seboj, vse dokler partner ni znan. Potem delitelj porine ostanek talona nasprotnemu paru, ki bo skupaj štel svoje pridobljene vzetke in na koncu tudi pike. Zgodi se, da licitator pokliče kralja, ki se pojavi v talonu. V tem primeru mora obvezno vzeti tisti del talona, v katerem je klicani kralj, igro bo namreč igral sam. Pametni raje takoj preda igro, če nima izvrstnih kart, kajti trije nasprotniki mu bodo prav gotovo dali kontra in s tem povečali izgubo.

Po končani proceduri s talnom, sledijo napovedi, igra pa se začne šele, ko igralec, ki je izlicitiral igro, reče:«Ležim«.

NASPROTOVANJE

Šele zdaj dobita nasprotnika možnost, da napovesta kontra, če kateri od njiju meni, da lahko s skupnimi močmi dobita igro. Kontra je prva stopnja nasprotovanje, oz. podvajanja vrednosti igre. Licitator lahko odvrne z Re, če bo igro dobil, si bo pisal štirikratni dobiček in tudi prav tolikšno izgubo. Sub je naslednja stopnja nasprotovanja, ki poosmeri dobiček oz. izgubo.

IZGUBA

Če igralec ne uresniči napovedi, se mu vse kar je napovedal, šteje v minus. V skupnem seštevku npr. je na koncu priigral samo 32 pik. Do polovice, 35 pik, mu manjkajo tri pike. K temu je treba dodati vrednost igre, ki jo je igral, in vrednost vsega, kar je napovedal. Seštevek vsega tega se mu šteje v minus.Šele zdaj dobita nasprotnika možnost, da napovesta kontra, če kateri od njiju meni, da lahko s skupnimi močmi dobita igro. Kontra je prva stopnja nasprotovanje, oz. podvajanja vrednosti igre. Licitator lahko odvrne z Re, če bo igro dobil, si bo pisal štirikratni dobiček in tudi prav tolikšno izgubo. Sub je naslednja stopnja nasprotovanja, ki poosmeri dobiček oz. izgubo.

NAPOVEDI

Igra v troje ali tarok za štiri se ne začne s tem, da je licitator vzel del talona in odložil svoje karte. Preden reče: «Ležim«, ima namreč možnost, da napove vse, kar mu bo prineslo dodatne pike. Napove lahko:

Pagat ultimo: s tem se obvezuje, da bo pagata, najnižji tarok izigral šele v zadnjem krogu igre in za njim tudi pobral karte nasprotnikov. Napovedani pagat ultimo mu bo prinesel 50 pik. Seveda lahko pagata hrani do konca v listu in z njim v zadnjem krogu pobere karte nasprotnikov, vendar se mu tak nenapovedani, tihi pagat šteje pol manj, torej 25 pik.

Trula: napovedana trula pomeni, da bo igralec priigral vse tri najpomembnejše taroke (pagata, monda in škisa). Ta, ki napoveduje trulo, jo mora sam imeti v listu, sicer mu jo je prepovedano napovedati. Sporazumevanje z znaki me partnerji je namreč kaznivo in lahko izzove renons, razveljavljeno igro. Napovedana trula mu bo prinesla 20 pik, tiha, nenapovedana pa le 10 pik.

Trulpagat: enako kot prej, s tem da je hkrati s trulo napovedan tudi še pagat ultimo. Napovedan trulpagat je vreden 70 pik, tiha izvedba pol manj, torej 35 pik.

Kralji: napoved kraljev pomeni, da bo igralec priigral vse štiri kralje. Napovedani kralji so vredni 20, tihi pa 10 pik.

Pri taroku za štiri lahko klicani partner – tisti, ki ima v roki izklicanega kralja – tega tudi napove, takoj ko je igralec končal svoje napovedi. Napovedani kralj pri tej igri pomeni, da bo v zadnjem krogu pripadal partnerjema. Tak napovedani kralj prinaša 20 pik, tihi, pridobljen v zadnjem krogu, pa 10 pik. Izgubljeni kralj v zadnjem krogu šteje enako.

Solo: ne glede na višino igre in število kart, ki jih je igralec vzel iz talona, lahko pri taroku za štiri napove tudi solo. To je igra, v kateri bo igral sam proti trem nasprotnikom, za ta pogum bo dobil dodatnih 10 pik. (navadno se to dogaja, kadar ima licitator v svojem listu že vse štiri kralje: karkoli kliče, bo vedno klical sebe.).

Valat: to je najbolj redka napoved, saj se igralec z njo obvezuje, da bo priigral vse karte, nasprotnikom pa ne bo pustil nobenega vzetka. Tako napovedana igra šteje 500 pik, nenapovedan valat pa je vreden pol manj.

VREDNOST NAPOVEDI

IGRE PO VREDNOSTI

Licitacija, ko poskušajo igralci pridobiti igro, je nekakšno tekmovanje. Igro bo igral tisti, ki bo napovedal višjo igro. Po razpredelnici spodaj je videti, da je berač najvišja igra. V licitaciji višja celo od nenapovedanega valata, ki ima bolj vrednost napovedi kot igre.

IGRE BREZ TALONA

Tarok pozna posebne igre brez talona (pikolo, berač in odprti berač) z visoko vrednostjo v licitaciji, poleg tega pa tudi igro imenovano klopecki, ki ne prinaša posebnih pik, ker v njej ni zmagovalca, ampak navadno vsi nekaj malega izgubijo.

KLOPECKI (KLOP)

Klopeckega igra vsak igralec sam zase. V licitacijski lestvici ga ni, kajti do te igre »pride«, kadar nihče nima dovolj dobrih kart, da bi si upal licitirati. Tudi pri ostri igri, pri kateri prvi licitira z obvezno 3, ima ta na koncu pravico, da se sam odloči za klopeckega namesto za trojko, če so seveda vsi drugi soigralci zavrnili udeležbo pri licitaciji.

Klopecki ima posebna pravila: obvezno je nadigravanje z višjo karto od tiste, ki leži na mizi, oz. od tiste, ki jo je vrgel predhodni igralec. Igra se barva na barvo, tarok na tarok. Tarok lahko pade šele, ko v listu ni več ustrezne barve. Pagat sme pasti zadnji med taroki v listu.

Talon ostane na mizi zaprt, vendar tisti, ki pobira vzetek, dobi za nameček še eno iz talona. Navadno je talon bogat in s tem tudi vsak zadetek, kar veča izgubo. Pri tej igri se vse, kar je kdo priigral, šteje njemu v minus. Na koncu igre vsak igralec prešteje svojo izgubo. Kdor je ostal brez vzetka, si piše 10 pik v dobro. Če pa je kateri od igralcev sam nabral več kot 35 pik, pomeni, da bi bil lahko sam igral, a si ni upal in si zato za kazen piše kar 35 pik minusa.

Kljub temu prinaša klopecki tudi ugodnosti, zaradi katerih se ga igralci taroka navadno razveselijo in ga vsaj občasno radi odigrajo. Vsakemu igralcu se po odigranem klopu , kot mu tudi pravijo, piše »radelc«, predalček. (Tisti, ki piše rezultate igre, ga navadno nariše ob imenu kot majhen krogec.) Radelc zagotavlja podvojeno število pik za naslednjo dobljeno igro. Takrat se mu radelc tudi uniči. Če pa naslednjo igro izgubi, se mu prav tako piše dvojna izguba, vendar ga radelc čaka do naslednje zmage.

Štajerci so si izmisli kolektivne radelce. Namesto k imenu narišejo na vrhu lista toliko krogcev, kolikor je igralcev. Vsaka naslednja dobljena igra se šteje dvojno, radelc pa se briše, ne glede na to, kdo je igral. Tudi izguba šteje dvojno število pik, le da radelca ne brišejo.

SOLO BREZ TALONA

To igro mora igralec, ki jo je izlicitiral, odigrati sam, talona za zamenjavo ne dobi. Delitelj talona niti ne odpira, ampak ga po končani igri nasprotniki prištejejo k skupnemu seštevku.

PIKOLO

Napoveduje oz. licitira ga tisti, ki ima zelo slabe karte. Talon ostaja nedotaknjen, v igri pa velja tako kot pri klopeckem pravilo nadigravanja. Licitator sme dobiti samo en krog. Če ni dobil nobenega ali če je dobil več kot enega, je igro izgubil. Prvo karto vedno izigra tisti, ki je igro napovedal.

BERAČ

Najvišjo igro napove tisti, ki meni, da v igri ne bo dobil nobenega vzetka. Tudi tu ostaja talon nedotaknjen. Velja obvezno pravilo nadigravanja. Še višja stopnja je odprti berač. Igralec mora pri tej igri položiti svoje karte na mizo, nasprotniki pa igrajo z zaprtimi kartami. Berač začenja obvezno tisit, ki sedi levo od licitatorja.

Toliko na kratko. Na koncu je treba zapisati le še nasvet: dobro se je dogovoriti o kaznih za goljufijo, nepazljivost pri deljenju kart, pogledovanje v talon in druge kartaške nespodobnosti. Bo manj vroče krvi potem, ko bo prepozno za diplomatsko urejanje odnosov.